V okviru programa Ekošola smo v šolskem letu 2023/2024 uspešno izvedli osem projektov in bomo prvič prejeli mednarodni okoljski znak Zelena zastava, ki je mednarodno priznanje za okoljevarstveno delovanje, skladno z mednarodnimi kriteriji FEE . Projekti so podpirali rdečo nit šolskega leta “Delujem v svojem okolju, pomagam širnemu vesolju” in tako tudi cilje trajnostnega razvoja in cilje Agende 2030.

Izvedeni so bili naslednji projekti:

Krožnost je naša priložnost in oblikovalski izziv

V okviru projekta so nastale knjigobežnice, ki jih polnijo ljubitelji knjig, ki želijo prebrane zgodbe deliti z drugimi in ne želijo, da bi se na njih nabiral prah ali da bi romale v smeti.

Knjigobežnice so od 30. maja 2024 na voljo na štirih lokacijah naše občine: na občinskem igrišču, pred OŠ Davorina Jenka Cerklje, pred Podružnično šolo v Zalogu ter v Domu Taber Šmartno.

Ne zavrzi oblek, ohrani planet!

V okviru projekta sta bili izvedeni dve izmenjevalnici oblačil. Sprejemali smo oblačila, obutev, tekstil in modne dodatke. Nabralo se je kar precej oblačil in obutve. To je bila že četrta izmenjevalnica oblačil in vsakokrat se izmenjevalnice udeleži vse več staršev in otrok.

Z izmenjevalnico oblačil želimo učence osvestiti, da vse preveč zavržemo oblačil, ki so še uporabna. Tudi s preveliko količino odvrženih oblačil onesnažujemo našo Zemljo. Izmenjevalnico organiziramo ne le zaradi možnosti, da bi družine prihranile nekaj denarja pri nakupu nove garderobe, pač pa tudi z željo, da bi krepili solidarnost in trajnostno naravnanost.

Odpadkom dajemo novo življenje

Projekt se je izvajal celo šolsko leto.

V okviru projekta so za Miklavžev sejem nastale sveče iz odpadnega jedilnega olja vlite v odslužene kozarčke za vlaganje, iz starih, odsluženih čopičev pa novoletna darila – škratki. Pri urah gospodinjstva so v času Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov so nastajale folije za živila iz čebeljega voska in starih odsluženih bombažnih srajc in starih rjuh. V okviru medgeneracijskih delavnic so se učenci lahko preskusili v izdelovanju drobižnic iz uporabljenih tetrapakov.

Hrana ni za tjavendan

Za zmanjševanje zavržene hrane na šoli smo z učenci pri pouku gospodinjstva izdelali plakate, ki smo jih razobesili v šolski jedilnici, da učence in učitelje opominjajo, naj hrane ne zavržejo. Učenci so za domačo nalogo vodili tudi dnevnik zavržene hrane doma. V okviru družin so iskali tudi recepte, kako uporabiti zavrženo hrano.

V šolski jedilnici smo vodili mesečne količine zavržene hrane in jih učencem predstavili s koši za odpadke.

Teme smo obravnavali tudi pri šolski skupnosti, kjer so učenci predlagali, da bi lahko zmanjšali količino hrane, če ponudimo jedi, ki jih imajo učenci radi. Zato smo ob dnevu brez zavržene hrane zbrali najbolj priljubljene jedi. Žal se je pokazalo, da jedi, ki so jih izbrali in jih ne bi zavrgli, ne ustrezajo prehranskim smernicam.

Sodelovanje na sejmu Altermed

Na stojnici, s katero smo se predstavili na sejmu Altermed in smo ji nadeli ime Imaš kaj volje, da skupaj rešiva vesolje, smo predstavili številne ekološke dejavnosti, ki potekajo v šoli. S pomočjo aplikacije, ki je nastala v okviru eTwinning projekta Have the will to save the Earth for real, so obiskovalci lahko ocenili svoj vpliv na okolje in pridobili vpogled v svoje potenciale za zmanjšanje ogljičnega odtisa. Udeleženci so lahko izdelovali sadilne lončke iz časopisnega papirja ter vanje posadili semena različnih rastlin. S tem so spoznavali pomembnost lastne pridelave hrane in pridobili praktične izkušnje, kako lahko sami prispevajo k bolj trajnostnemu načinu življenja. Obiskovalci lahko spoznali uporabo in izdelavo folije iz čebeljega voska. Ta naravna alternativa plastični embalaži je preprost koraki k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje. Z zapisom svojih zaobljub so se mimoidoči lahko zavezali tudi h konkretnim korakom za zmanjšanje ekološkega odtisa ter promocijo trajnostnih praks v vsakdanjem življenju.

Ohranjanje biotske pestrosti

Projekt je bil zasnovan z namenom spoznavanja in osveščanja o zaščitenih rastlinah Slovenije. Učenci so skozi raziskovanje in likovno ustvarjanje pridobili poglobljeno znanje o tematiki ter razvili svoje likovne sposobnosti.

Učenci so se skozi raziskovanje in ustvarjanje veliko novega naučili o zaščitenih rastlinah Slovenije. Prav tako so razvili svoje likovne sposobnosti in sposobnost samostojnega raziskovanja. Svoje pridobljeno znanje so uspešno predali mlajšim učencem, s čimer so prispevali k širjenju osveščenosti o pomenu zaščite narave.

Projekt je dokazal, da je povezovanje raziskovalnega dela z likovnim ustvarjanjem lahko zelo učinkovito in poučno. Učenci so bili motivirani, rezultati njihovega dela pa so bili izjemno kakovostni.

Šolska VRTilnica

Ob šoli imamo vrt, na katerem gojimo predvsem zelišča, in visoke grede, kjer sadimo zelenjavo. Za vrt večinoma skrbijo učenci izbirnega predmeta Kmetijstvo, v letošnjem letu Sodobno kmetijstvo (1. polletje) in Kmetijska dela (2. polletje).

Učenci so na novo samostojno postavili dvignjeno gredo in hišico za shranjevanja vrtnega orodja, prenovili so šolski kompostnik, kompost pa uporabili za polnjenje gredic.

Na začetku šolskega leta smo pobrali tudi vsa zelišča (meta, melisa, luštrek, žajbelj, rožmarin …), jih posušili in pripravili za prodajo na Miklavževem sejmu. Meto in meliso smo uporabili tudi za izdelavo sirupa, ki smo ga popili pri pouku.

Pred šolo smo posadili sadno drevo (letos hruško »Dobra Lojzka«) za šolsko shemo. Tako se je pred šolo do danes izoblikoval že pravi sadovnjak, ki ga dopolnjuje tudi šolski čebelnjak.

Ekobranje za ekoživljenje

Vsaka izbrana zgodba, ki smo jo prebirali, je bila naša mesečna rdeča nit. Preko poglobljene obravnave zgodbe smo bili pozorni, da smo vsebino zgodbe nadgradili z drugimi dejavnostmi. Nabor le teh je bil tekom šolskega leta pester, saj smo si ogledali lutkovno predstavo, reciklirani izdelek (vrečko iz majice) smo ponudili na šolskem Miklavževem sejmu, ustvarjali smo iz odpadnega materiala, imeli samopostrežni zajtrk, izvajali pouk na prostem (travnik, vrt, gozd,…), obiskali Čistilno napravo in Zbirni center odpadkov v Kranju.

Mesečno so otroci doma, skupaj s starši, reševali uganke, ki so bile povezane z vsebino zgodbe. Tako smo o našem delu obvestili tudi starše.