Poženčanovo berilo (cerkljanske legende)

V okviru Unescovega nacionalnega projekta Dediščina v rokah mladih in letošnje šolske rdeče niti Korak za korakom  – od včeraj za jutri smo na šoli pripravili najrazličnejše delavnice.

Izhodišče delavnic je Poženčanovo berilo (cerkljanske legende). Gre za zbirko umetnih in ljudskih pesmi ter ljudskih pravljic s Cerkljanskega in, širše, s Kranjskega, ki jih je zapisal Matevž Ravnikar Poženčan, duhovnik, pesnik in zbiratelj ljudskega gradiva, rojen v Poženiku, v knjižni obliki pa v sodelovanju z Občino Cerklje na Gorenjskem leta 2005 izdala gospa Daniela Močnik.

Spodaj najdete opise delavnic skupaj z nekaj foto utrinki.

[3d-flip-book id=”11325″ ][/3d-flip-book]

[3d-flip-book id=”11330″ ][/3d-flip-book]

[3d-flip-book id=”11337″ ][/3d-flip-book]

POVEST O BRNEKARJOVEM GRADU V ANGLEŠKEM STRIPU

Osnova za dan dejavnosti v okviru angleščine je bila povest o gradu in poženiški graščakinji, zapisana v verzih, ki jo je Matevž R. Poženčan naslovil Brnekarjov grad.

Z devetošolci smo povest skupaj prebrali, jo analizirali, spoznali nekaj arhaičnih in narečnih besed ter besedišče prevedli v angleščino.

Medse smo povabili vsestranskega umetnika gospoda Andreja Štularja, ki nas je seznanil z osnovami stripovskega ustvarjanja, od ideje, pripovedovanja v slikah, do govora v stripu in likovnega jezika. Sledilo je delo v manjših skupinah, kjer so učenci najprej izdelali skice in osnutke posameznih prizorov iz povesti, nato pa izdelali kratek strip v angleščini. Nastale so različne izvedbe iste zgodbe, ki prikazujejo propad poženiškega gradu.

Povest Brnekarjov grad zaživi v maketi in lutkovni igrici

Učenci 7.a in 7.c so v pripravah na delavnico Povest Brnekarjov grad zaživi v maketi in lutkovni igrici spoznali krajevno legendo in čas, v katerem je nastala. Odločili so se, da v življenje obudijo srednjeveško vasico Šmartno s hriboma Straža in Taber, kjer je nekoč stal grad, cerkev sv. Martina in kmečke domačije. Za izdelavo makete so v skladu z geslom “(vz)trajnostna dediščina” in ciljem, da bo naša delavnica povsem trajnostno naravnana, vse gradivo nabrali v gozdu, okrog domače hiše in med odsluženimi predmeti. Izdelali so sicer domišljijsko srednjeveško vasico, ker pa o tistih časih že kar nekaj vedo, vsi na maketi prikazani elementi resnično sodijo v prikazani čas. Vasica zares oživi šele v trenutku, ko naši dramski igralci s pomočjo lutk zaigrajo legendo tako, kot si predstavljajo, da se je zgodila in so jo  sami ubesedili. V naslednjih tednih bodo k maketi povabili otroke iz našega vrtca in razredne stopnje in jim skozi lutkovno igrico predstavili najbolj znano legendo domačega kraja. 

Predstavitev poklica oblikovalca in slikarja g. Blaža Slaparja

Tako kot je g. Matevž Ravnikar v prvi polovici 19. stoletja svoje doživljanje sveta okrog sebe izražal skozi poezijo in prozo, tako g. Blaž Slapar preko oblikovanja, risanja in slikanja odslikava svet v 21. stoletju.

Mag. Blaža Slaparja, univ. dipl. oblikovalca smo na šoli gostili v začetku oktobra. Predstavitve poklica oblikovalca, slikarja in profesorja na oblikovni šoli se je udeležilo dvajset osmošolcev in devetošolcev, ki radi ustvarjajo in jih zanimajo poklici s področja likovne umetnosti.

G. Slapar je povedal, da je že v osnovni šoli porisal vse kar mu je prišlo pod roke, tudi šolske klopi, zaradi česar je bil večkrat na pogovoru pri ravnatelju.

Svoj talent je v nadaljevanju razvijal na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer trenutno tudi poučuje na smeri grafičnega oblikovanja. Nadaljeval je s študijem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter pridobil tudi magistrski naziv. Iz svoje bogate zbirke dosedanjih izdelkov nam je pokazal nekaj  ilustracij, slik, plakatov, logotipov, vabil, revij, knjig in spletnih strani.

Pri svojem delu uporablja klasične pripomočke od različnih vrst barv, svinčnikov, čopičev do platna. Nepogrešljiv pripomoček pri delu je tudi računalnik, s pomočjo katerega lahko oblikuje izdelke po naročilu. Poleg poučevanja ima namreč tudi svoj oblikovalski studio in slikarsko šolo. Poudaril je, da je povpraševanje veliko in učence spodbudil, da se podajo na to pot, če jih veseli.

Z učenci je izvedel kratko delavnico risanja črte, z namenom opazovanja ustvarjalnega razmišljanja. Poudaril je, da je pri delu, ki ga opravlja pomembna zmožnost razmišljanja izven ustaljenih okvirjev.

Za konec je iz prve roke predstavil vsebino preizkusa likovne nadarjenosti na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Učencem je svetoval, naj se dobro pripravijo na preizkus, saj bodo tako bolj samozavestni pri opravljanju.

G. Blaž Slapar se nenehno razvija in izpopolnjuje svoje tehnike, saj stremi k odličnosti. Svoje znanje nesebično deli tudi med svoje učence ter tečajnike, s čimer pomembno prispeva k bogatenju umetnosti in kulture.

Upamo, da je s svojo predstavitvijo navdušil naše učence vsaj toliko, kot je Poženčana Matevža Ravnikarja za pesništvo navdušil njegov profesor slovenščine Franc Serafin Metelko.

POŽENČANOVA MATEMATIKA

Petek, 14. oktobra, smo z učenci 7. b in 7. d namenili raziskovanju dediščine.

Dan je bil skupek arhaične in sodobne matematike. Učenci so sprva spoznali Franca Močnika, matematika. Močnik je živel v istem času kot Matevž Ravnikar Poženčan in se v svojem življenju ukvarjal s tem, kako poučevati matematiko. Učenci so na delavnici spoznali arhaični jezik in načine, kako so v 19. stoletju mladim razlagali matematiko. Rešili so tudi nekaj matematičnih nalog. Nato so se učenci razdelili v skupine, in z reševanjem matematičnih izrazov – od razširjanja in krajšanja ulomkov do iskanja skupnih večkratnikov in deliteljev – so prišli do pregovorov oziroma rekov. Teh učenci ne poznajo več v tolikšni meri kot nekoč. Eden od pregovorov se je glasil Lažje se matematike naučimo, kot brez nje živimo. Ko so učenci razvozlali pregovore, so se ponovno razdelili v skupine, tokrat po ključu meseca, v katerem so bili rojeni. Skupaj smo prebrali pesem Matevža Ravnikarja Poženčana, naslovljeno Napisi za mesece. Brali so učenci, ki so v posameznem mesecu rojeni. V sklepnem delu so učenci izdelali »Poženčanov activity«, družabno igro, v kateri so se učenci tudi preizkusili.

PEKA MLEČNEGA KRUHA ZA ROJENICE

Z učenci, ki obiskujejo izbirna predmeta SPH in NPH, smo v oktobru prebrali Poženčanovo zgodbo o rojenicah in jim spekli mlečni kruh, katerega recept prilagamo spodaj.

MLEČNI KRUH

Sestavine:

0,5 kg moke

kocka kvasa

sol

300 ml mlačnega mleka (po možnosti domačega)

2 žlici olja

jajce

maslo za pekač in premaz

Priprava:

Kvas raztopimo v mleku in ga pustimo 10 minut, nato iz vseh sestavin zamesimo testo. Mesimo ga 10 minut, da je lepo gladko. Testo pokrijemo in pustimo, da 50 minut vzhaja na toplem. Potem ga ponovno premesimo in damo v namaščen pekač. Pokrijemo in pustimo, da ponovno vzhaja 50 minut. Premažemo ga z mlekom ali s stopljeno margarino. Pečemo pri 190 stopinjah približno 50 minut.

POHOD DO KRAJA, KJER JE NEKOČ STAL POŽENIŠKI GRAD

V okviru Unescovega nacionalnega projekta Dediščina v rokah mladih smo se pri predmetu Šport z učenci 6. a in 6. b razreda sprehodili do Doma Taber v Šmartnem.

Tam sta učenki Pika Mali in Ajda Kovačič prebrali povest o Brnekarjovem gradu, si ogledali hriba Staža in Taber, kjer naj bi nekoč stal grad, in se o povesti pogovorili.